biodinamično čebelarjenje - ČEBELARJENJE PO MERI ČEBELIC
RAZVOJ NAJINEGA ČEBELARSTVA
ZAKAJ BIODINAMIKA IN BIODINAMIČNO ČEBELARJENJE?
- predvsem zaradi iskanja poti nazaj k zdravju, nato je biodinamika postala del najinega življenja,
- že od otroštva sva bila zelo povezana z naravo,
- leto 2003 je bilo prav posebno leto, ki si ga bova za vedno zapomnila, še posebej 8. marec 2003, pa ne zaradi praznika, ampak zaradi Zlatkovega „bližnjega srečanje z betonskim stebrom“ na smučišču in nato nekajmesečne rehabilitacije. Nato je sledila še Brankina zastarana borelija. Iz aktivne športne družine smo čez noč postali iskalci poti nazaj k zdravju.
- od leta 2003 sva vztrajna raziskovalca, iskalca boljšega počutja, vitalnosti,
- na tej poti naju je leta 2005 srečala biodinamika in zelo sva bila aktivna v več BD društvih,
- leta 2013 sva dobila prvi čebelji roj in od takrat naprej si ne znava več predstavljati življenja brez čebelic.
- glede na to da sva do takrat že zelo dobro spoznala biodinamiko in njene koristi za zemljo, rastline, živali in ljudi, je bilo povsem logično da sva pričela čebelariti biodinamično,
- na začetku ni bilo enostavno ker skoraj nisva imela sogovornikov o biodinamičnem čebelarjenju, zato sva znanje iskala v tujini in v tuji literaturi.
Dodatna znanja sva iskala:
- v tuji literaturi,
- v Švici leta 2014 na veliki mednarodni konferenci o biodinamičnem čebelarjenju v Dornachu (Goetheanum),
- na tečaju na avstrijskem štajerskem z Demeter čebelarjem, nato pa s svetovno največjim Demeter čebelarjem Günterjem Friedmann-om,
- v ZDA na tečaju v Pfeiffer centru v New Yorku,
- od leta 2016 živiva in delava v antropozofski družbi Sonett v Nemčiji, sva člana največjega nemškega biodinamičnega društva Mellifera in člani se mesečno srečujemo v dveh lokalnih društvenih skupinah,
- leta 2019 sva postavila čebeljo sedmerokrako zvezdo,
- čebele imava na veliki Demeter kmetiji Rimpertsweilerhof in na najinem vrtu
- od leta 2022 imava nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) apiterapevt
Rudolf Steiner o medu
Z življenjsko močjo medu se je ukvarjal tudi utemeljitelj antropozofije Rudolf Steiner (1861 – 1925). Intenzivno je raziskoval čebele in razvil celostne osnove čebelarjenja, ki se še danes uporabljajo v naravnem čebelarjenju in v Demeter smernicah čebelarjenja.
Rudolf Steiner je medu pripisal enako hranilno kakovost v procesih staranja in izgubljanja vitalnosti kot ga ima materino mleko za razvijajočega dojenčka. Dejal je: “jejte med in pridobili boste izjemno krepitveno moč. Ko postaneš prešibak takrat je čas za med.”
Za Steinerja je šesterokotno satje temelj čebelje družine, njegova sveta geometrija odpira prostor v katerem duh in materija prodreta druga v drugo. Ta posebna struktura oplemeniti med in čebelje pridelke, ritmizira in potencira njihove moči.
Po Steinerju človeška kri absorbira tako ritmiziran med kot transfuzijo življenjskih moči.
“S pomočjo čebel in čebeljih pridelkov celotni kozmos vstopa v človeka ter ga dela močnega in sposobnega.”
Rudolf Steiner
